Zbornik / Tematski sklop na temo kriminalizacije migracij, Dve domovini

V novi številki znanstvene revije Dve domovini je izšel tematski sklop na temo kriminalizacije migracij, v katerem so objavljeni prispevki vseh devetih članov_ic projektne skupine “Krimigracije med človekovimi pravicami in nadzorom” (ARRS 2016-2018). V člankih raziskovalci_ke predstavljajo svoje raziskovalno delo, ki zajema široko geografsko področje in vrsto oblik kriminalizacije na področju migracij.

V člankih raziskovalci predstavljajo svoje raziskovalno delo, ki zajema široko geografsko področje in vrsto oblik kriminalizacije na področju migracij. V uvodnem članku avtorici Veronika Bajt in Mojca Frelih ugotavljata, da izkušnje oseb, ki migrirajo, s krimigracijskimi ukrepi potrjujejo, da migracijska politika v Sloveniji, tudi kot posledica izvajanja smernic EU, postaja strožja in vedno bolj usmerjena v povečevanje kriminalizacije migracij. Avtorja Jaka Kukavica in Mojca M. Plesničar v osrednjem delu analizirata položaj tujcev v slovenskem kazenskopravnem sistemu, kjer je prav tako mogoče zaznati zaostrovanje pri obravnavi tujcev – več obsodb in več tujcev v zaporih v zadnjih letih. Aleš Završnik v članku pokaže, kako s »tetoviranjem meja« na imigrantska telesa disciplinsko oblast nadomešča »hipna oblast«, nato pa odstre dileme, povezane s premikanjem meja, kar omogoča domnevno apolitična informacijska tehnologija. Neža Kogovšek Šalamon, tudi vodja projekta “Krimigracije”, v članku analizira, kako prenos prava EU povečuje stopnjo kriminalizacije migracij, kar kaže na problematično vlogo EU in nacionalnih zakonodajalcev na ZB v razmerju do temeljnih pravic migrantov. Nadalje Vasja Badalič analizira prakse, ki so jih Turčija, Jordanija in Libanon uporabili z namenom, da sirskim državljanom preprečijo uveljavljanje pravice do iskanja in uživanja pribežališča pred preganjanjem. Vlasta Jalušič naslavlja probleme nadzorovanja, discipliniranja in kriminaliziranja nevladnih akterjev, ki v Sloveniji in štirih sosednjih državah pomagajo nedokumentiranim migrantom, prosilcem za azil ali azilantom. Mojca Pajnik pa na podlagi avtonomije migracij meje analizira kot mesta nadzora in nasilja ter hkrati kot migrantski praxis, kot strategije bega in ruptur.

Kazalo:

VERONIKA BAJT, MOJCA FRELIH: Crimmigration in Slovenia

JAKA KUKAVICA, MOJCA M. PLESNIČAR: Punishing the Alien: The Sentencing of Foreign Offenders in Slovenia

ALEŠ ZAVRŠNIK: The European Digital Fortress and Large Biometric EU IT Systems: Border Criminology, Technology, and Human Rights

NEŽA KOGOVŠEK ŠALAMON: The Role of the Conditionality of EU Membership in Migrant Criminalization in the Western Balkans

VASJA BADALIČ: Rejected Syrians: Violations of the Principle of “Non-Refoulement” in Turkey, Jordan and Lebanon

VLASTA JALUŠIČ: Criminalizing “Pro-Immigrant” Initiatives: Reducing the Space of Human Action

MOJCA PAJNIK: Autonomy of Migration and the Governmentality of Plastic Borders

ALEKSEJ KALC: The Other Side of the “Istrian Exodus”: Immigration and Social Restoration in Slovenian Coastal Towns in the 1950s

KATJA HROBAT VIRLOGET: The “Istrian Exodus” and the Istrian Society that Followed It

IGOR JOVANOVIĆ: Illegal Migration from the Croatian Part of Istria from 1945 to 1968

NEŽA ČEBRON LIPOVEC: Post-War Urbanism along the Contested Border: Some Observations on Koper/Capodistria and Trieste/Trst