Spolna diferenciacija v medijski industriji
Raziskava se ukvarja s procesi spolne diferenciacije v medijski industriji, ki se reproducirajo skozi konvergenco medijev, konglomeracijo in komodifikacijo, v kontekstu vzpona informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Izhajamo iz spoznanja o odsotnosti ustreznih epistemologij in metod za ustrezno naslavljanje spolne diferenciacije v medijih. Vpeljemo teoretična izhodišča feministične politične ekonomije komuniciranja, ki izpostavlja potrebo po sinergiji makro, mezo in mikro ravni preučevanja oziroma predpostavlja strukturno in institucionalno analizo v prepletenosti z izkušnjami akterjev in akterk, ki delujejo v medijski industriji oziroma v njej participirajo kot potrošniki in potrošnice. Projekt vpelje feministično razumevanje spola z inkluzivnim pojmovanjem, ki preučuje razmerja med spoli in integrira perspektivo intersekcionalnosti, prek katere ugotavlja prepletenosti spola z razsežnostjo etničnosti, seksualnosti ipd., kar producira diskriminacijske učinke.
Projektni tim (SICRIS):
Mojca Pajnik, vodja projekta
Brankica Petković
Breda Luthar
Dejan Jontes
Majda Hrženjak
Marko Ribać
Maruša Pušnik
Mojca Frelih
Živa Humer
Project execution
Opredelitev problema
Analize kažejo na številne vzorce spolne neenakosti v globalizirani industriji množičnih in spletnih medijev. Uredniške in menedžerske položaje v večini zasedajo moški, ženske imajo manjše možnosti za napredovanje na delovnem mestu, so v bolj prekarnem položaju, z nižjimi plačami, več jih je vključenih v nestandardne oblike dela. Spolna diferenciacija se kaže tudi na ravni produkcije novic, ki ustvarjajo enoznačne podobe prek seksualizacije spola, s podreprezentiranost žensk kot subjektov novic in s povezovanjem žensk kot bolj primernih za zdravstvo in socialo ne pa za ekonomijo in politiko. V slovenskem kontekstu je zaznati manko raziskav, ki bi temeljito preučile mehanizme in prakse spolne diferenciacije v medijih. Predvsem je potrebna integracija prevladujočih študij reprezentacije spola s preučevanjem strukturnih razmerij medijske produkcije in potrošnje v Sloveniji v obdobju post-tranzicije, kar še ni bilo raziskano.
Relevantnost, cilji raziskave in vpliv
Projekt neposredno naslavlja spolne neenakosti in si zastavlja cilj, ki je analizirati uspoljenost na preseku medijske politike, produkcije in potrošnje v izbranih medijih v Sloveniji z namenom prispevati k spodbujanju programskih politik, mehanizmov in vsebin, ki podpirajo načela enakih možnosti. Nadalje je cilj v odpiranju raziskovalnega polja, ki je v Slovenije spregledano. Z zapolnjevanjem vrzeli je pričakovati vpliv na nadaljnji razvoj področja v slovenskem in širšem mednarodnem kontekstu. Cilj je tudi v revitalizaciji spregledanih teoretičnih pristopov, ki nam omogočajo probleme medijev in spola misliti intersekcijsko, na presečiščih mikro in makro struktur in praks delovanja v medijski industriji.
Izvirnost in raziskovalne metode
Projekt postavlja spregledano feministično politično ekonomijo komuniciranja v središče analize, s čimer je omogočeno integrirano preučevanje spola kot izkušnje, z umeščanjem v strukturne značilnosti kapitalistične in uspoljene družbe. Empirična raziskava je zasnovana na pristopu »mešane metodologije«. V začetni fazi projekt uporabi historično primerjalno analizo za vpogled v razvoj medijskih politik v Sloveniji z gledišča spola. Za preučevanje spolne diferenciacije na ravni medijskih politik se poslužujemo metod analiza politik in analiza okvirjanja, ki ju uporabimo v kombinaciji z intervjuji z zaposlenimi v izbranih medijih na vodstvenih položajih. Uspoljenost na ravni medijske produkcije bomo preučevali s kombinacijo metod analiza dokumentov, diskurzivna analiza, intervjuji in opazovanje z udeležbo na izbranih medijskih institucijah. Tipične vzorce medijske potrošnje glede na spol, razred, etničnost, starost bomo ugotavljali s standardiziranim vprašalnikom na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije. Izvedli bomo tudi fokusne skupine in uporabili analizo dnevniških zapiskov medijskih praks izbranih respondentov.
Results
- Pregled zakonodaje, raziskovanja iz vidika spola in medijev ter področje zaposlovanja v medijski industriji na primeru novinarskega poklica, poročilo (Živa Humer in Mojca Frelih)
- Pregled 25 let medijske politike z gledišča spola, poročilo (Brankica Petković)
- Tematski sklop člankov “Spolna diferenciacija v medijski kulturi”, Teorija in praksa, 3-4, 2017
Konferenca ‘Spolna diferenciacija v medijski industriji’
14.-15. junij 2018, Ljubljana
Na mednarodni konferenci Gender Differentiation in Media Industries, ki je v organizaciji Mirovnega inštituta in Fakultete za družbene vede minuli teden potekala na FDV, so udeleženke in udeleženci razpravljali o spolnih neenakostih v medijih, na preseku medijske politike, produkcije, reprezentacije in potrošnje. 30 govorcev in govork iz 12 držav je analiziralo medijske politike in ugotavljalo njihove učinke na spolno diferenciacijo novinarskega dela, izpostavili so neenakosti v polju medijske distribucije, analizirali občinstva ter normiranje femininosti in maskulinosti v medijskih tekstih in podobah.
Povzetki prezentacij(v angleškem jeziku)
Partners:
Funders:
