Spolna diferenciacija v medijski industriji
Raziskava se ukvarja s procesi spolne diferenciacije v medijski industriji, ki se reproducirajo skozi konvergenco medijev, konglomeracijo in komodifikacijo, v kontekstu vzpona informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Izhajamo iz spoznanja o odsotnosti ustreznih epistemologij in metod za ustrezno naslavljanje spolne diferenciacije v medijih. Vpeljemo teoretična izhodišča feministične politične ekonomije komuniciranja, ki izpostavlja potrebo po sinergiji makro, mezo in mikro ravni preučevanja oziroma predpostavlja strukturno in institucionalno analizo v prepletenosti z izkušnjami akterjev in akterk, ki delujejo v medijski industriji oziroma v njej participirajo kot potrošniki in potrošnice. Projekt vpelje feministično razumevanje spola z inkluzivnim pojmovanjem, ki preučuje razmerja med spoli in integrira perspektivo intersekcionalnosti, prek katere ugotavlja prepletenosti spola z razsežnostjo etničnosti, seksualnosti ipd., kar producira diskriminacijske učinke.
Projektni tim (SICRIS):
Mojca Pajnik, vodja projekta
Brankica Petković
Breda Luthar
Dejan Jontes
Majda Hrženjak
Marko Ribać
Maruša Pušnik
Mojca Frelih
Živa Humer
Izvedba
Opredelitev problema
Analize kažejo na številne vzorce spolne neenakosti v globalizirani industriji množičnih in spletnih medijev. Uredniške in menedžerske položaje v večini zasedajo moški, ženske imajo manjše možnosti za napredovanje na delovnem mestu, so v bolj prekarnem položaju, z nižjimi plačami, več jih je vključenih v nestandardne oblike dela. Spolna diferenciacija se kaže tudi na ravni produkcije novic, ki ustvarjajo enoznačne podobe prek seksualizacije spola, s podreprezentiranost žensk kot subjektov novic in s povezovanjem žensk kot bolj primernih za zdravstvo in socialo ne pa za ekonomijo in politiko. V slovenskem kontekstu je zaznati manko raziskav, ki bi temeljito preučile mehanizme in prakse spolne diferenciacije v medijih. Predvsem je potrebna integracija prevladujočih študij reprezentacije spola s preučevanjem strukturnih razmerij medijske produkcije in potrošnje v Sloveniji v obdobju post-tranzicije, kar še ni bilo raziskano.
Relevantnost, cilji raziskave in vpliv
Projekt neposredno naslavlja spolne neenakosti in si zastavlja cilj, ki je analizirati uspoljenost na preseku medijske politike, produkcije in potrošnje v izbranih medijih v Sloveniji z namenom prispevati k spodbujanju programskih politik, mehanizmov in vsebin, ki podpirajo načela enakih možnosti. Nadalje je cilj v odpiranju raziskovalnega polja, ki je v Slovenije spregledano. Z zapolnjevanjem vrzeli je pričakovati vpliv na nadaljnji razvoj področja v slovenskem in širšem mednarodnem kontekstu. Cilj je tudi v revitalizaciji spregledanih teoretičnih pristopov, ki nam omogočajo probleme medijev in spola misliti intersekcijsko, na presečiščih mikro in makro struktur in praks delovanja v medijski industriji.
Izvirnost in raziskovalne metode
Projekt postavlja spregledano feministično politično ekonomijo komuniciranja v središče analize, s čimer je omogočeno integrirano preučevanje spola kot izkušnje, z umeščanjem v strukturne značilnosti kapitalistične in uspoljene družbe. Empirična raziskava je zasnovana na pristopu »mešane metodologije«. V začetni fazi projekt uporabi historično primerjalno analizo za vpogled v razvoj medijskih politik v Sloveniji z gledišča spola. Za preučevanje spolne diferenciacije na ravni medijskih politik se poslužujemo metod analiza politik in analiza okvirjanja, ki ju uporabimo v kombinaciji z intervjuji z zaposlenimi v izbranih medijih na vodstvenih položajih. Uspoljenost na ravni medijske produkcije bomo preučevali s kombinacijo metod analiza dokumentov, diskurzivna analiza, intervjuji in opazovanje z udeležbo na izbranih medijskih institucijah. Tipične vzorce medijske potrošnje glede na spol, razred, etničnost, starost bomo ugotavljali s standardiziranim vprašalnikom na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije. Izvedli bomo tudi fokusne skupine in uporabili analizo dnevniških zapiskov medijskih praks izbranih respondentov.
Rezultati
- Pregled zakonodaje, raziskovanja iz vidika spola in medijev ter področje zaposlovanja v medijski industriji na primeru novinarskega poklica, poročilo (Živa Humer in Mojca Frelih)
- Pregled 25 let medijske politike z gledišča spola, poročilo (Brankica Petković)
- Tematski sklop člankov “Spolna diferenciacija v medijski kulturi”, Teorija in praksa, 3-4, 2017
Konferenca ‘Spolna diferenciacija v medijski industriji’
14.-15. junij 2018, Ljubljana
Na mednarodni konferenci Gender Differentiation in Media Industries, ki je v organizaciji Mirovnega inštituta in Fakultete za družbene vede minuli teden potekala na FDV, so udeleženke in udeleženci razpravljali o spolnih neenakostih v medijih, na preseku medijske politike, produkcije, reprezentacije in potrošnje. 30 govorcev in govork iz 12 držav je analiziralo medijske politike in ugotavljalo njihove učinke na spolno diferenciacijo novinarskega dela, izpostavili so neenakosti v polju medijske distribucije, analizirali občinstva ter normiranje femininosti in maskulinosti v medijskih tekstih in podobah.
Povzetki prezentacij(v angleškem jeziku)
Partnerji:
Financerji:
