Izbrisani prebivalci Slovenije – Izziv za mlado nacionalo državo

Zahteve za razrešitev izbrisa
Za celovito razrešitev izbrisa bi bilo potrebno sprejeti naslednje ukrepe:

1. Priznanje in opravičilo za nezakonito in krivično dejanje ter za kršitev človekovih pravic;
2. Ureditev statusov izbrisanih z: a)Vzpostavitvijo evidenc v registru stalnega prebivalstva na dan 26. februarja 1992; b) Sprejetjem zakona, ki bo omogočil pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje vsem izbrisanim od dneva izbrisa dalje brez postavljanja dodatnih pogojev; c)Izdajo dopolnilnih odločb o dovoljenju za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji od dneva izbrisa do dneva ureditve statusa za tiste, ki so si status že uspeli urediti;
3. Sprejeti nujne ukrepe za ogrožene izbrisane, ki so v tujini brez statusa ali s statusom begunca;
4. Obvestiti izbrisane o razrešitvi izbrisa ter obvestiti državne organe o načinih ravnanja;
5. Odpraviti krivice, s katerimi je bila povzročena škoda.
6. Izvesti uradno, neodvisno, nepristransko in objektivno preiskavo izbrisa.

Za podrobnejši opis zahtev za popravo krivic klikni tukaj.

Prva konferenca o izbrisu nasploh
Dne 3. in 4. decembra 2008 je Mirovni inštitut v Mestnem muzeju v Ljubljani organiziral prvo konferenco o izbrisu nasploh. Na konferenci so sodelovale organizacije in posamezniki, ki so s svojim delom pripomogli k razkrivanju izbrisa.
Več o konferenci
Mediji o konferenci:
Slovenska tiskovna agencija
Delo

Izjave za javnost

• Turneja izbrisanih v Beogradu (28.10.2008)
• Stališče o javni predstavitvi mnenj o predlogu ustavnega zakona v Državnem zboru (30.06.2008)
• Ob smrti Milana Makuca (10.06.2008)
• Izbrisani so v postopkih deportacij (19.03.2008)
• Javno pismo Ministrstvu za notranje zadeve (04.03.2008)
• Javno pismo Ministrstvu za notranje zadeve (29.02.2008)
• Odziv na izjavo poslanca Grimsa (26.02.2008)
• Tudi v Bruslju vlada zanika izbris (28.01.2008)
• Poziv k umiku predloga ustavnega zakona ob mednarodnem dnevu človekovih pravic (10.12.2007)
• Ob potrditvi predloga ustavnega zakona (30.10.2007)
• Vložena intervencije tretje stranke v primeru Makuc in drugi proti Sloveniji (16.10.2007)

Informacije o izbrisu

Makuc in drugi proti Sloveniji, Evropsko sodišče za človekove pravice:
Gre za primer, ki ga je s tožbo dne 4. julija 2006 sprožilo enajst izbrisanih oseb proti Republiki Sloveniji. V tožbi so zahtevali ugotovitev kršitve človekovih pravic, zaščitenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Dne 15. maja 2007 je bila izdana delna odločba, s katero je bil del tožbe zavržen, glede preostalega dela tožbe pa se je Evropsko sodišče odločilo za pridobitev dodatnih informacij, ki so potrebne za odločitev v postopku. Tožba je bila posredovana Republiki Sloveniji, ki je nanjo odgovorila 29. oktobra 2007. Zatem so tožniki vložili še dve vlogi, Republika Slovenija pa je na vlogi odgovorila. Ni znano, kdaj bo sodišče o tožbi odločilo.

V primeru so bile vložene štiri intervencije tretjih strank; poleg štirih nevladnih organizacij je tožbo izbrisanih podprla Republika Srbija.

• Delna odločba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 15. maja 2007
•  Intervencija Mirovnega inštituta in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC
• Intervencija Equal Rights Trust
• Intervencija Open Society Justice Initiative

Izvedba izbrisa:
Izbris je bil izvršen 26. februarja 1992 brez zakonske podlage. Izvršen je bil istočasno na upravnih enotah (nakdenjih občinskih upravnih organih za notranje zadeve RS) po centralnem ukazu Ministrstva za notranje zadeve, ki je v ta namen izdalo dve interni navodili (depeši). S prvo depešo, ki je bila izdana 27. februarja 1992, je bilo ukazano razčiščevanje evidenc, s katerim je bilo 18.305 državljanov drugih držav naslednic SFRJ s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva in prenesenih v tim. mrtvo evidenco. Ukazano pa je bilo tudi, da morajo organi za notranje zadeve (policija) izbrisane v skladu z 28. členom takratnega Zakona o tujcih privesti do državne meje in ga napotiti čez državno mejo, brez kakršnekoli odločbe upravnega organa. Depešo je podpisal podsekretar MNZ Slavko Debelak.

V drugi depeši MNZ z dne 4. junija 1992, je takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar Vlado RS obvestil, da so izbrisani zaradi daljšega bivanja tu izgubili stik z matično državo in so zato eksistenčno navezani na Republiko Slovenijo, da pa je kljub temu treba odmisliti pridobljene pravice, ki naj bi se jim izbrisani odrekli zavestno. To ne drži, saj o izbrisu niso bili obveščeni in o izbrisu iz registra niso bili obveščeni, poleg tega pa niti Zakon o državljanstvu niti Zakon o tujcih kot tudi noben drug zakon ni določal, kakšne bodo posledice za tiste, ki državljanstva Republike Slovenije ne bodo pridobili.

Ugotovitev nezakonitosti in neustavnosti izbrisa:
Nezakonitost in neustavnost izbrisa je ugotovilo Ustavno sodišče z dvema sistemskima odločbama:
–    Odločba št. U-I-284/94 z dne 4. februar 1999 in
–    Odločba št. U-I-246/02-28 z dne 3. april 2003.

Na podlagi prve odločbe je bil sprejet Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD). Ta zakon je bil ugotovljen kot neustaven z drugo odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2003. Z njo je ustavno sodišče ZUSDDD deloma razveljavilo, za ostale ugotovljene neustavnosti pa je zakonodajalcu naložilo, da jih mora odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v Uradnem listu, torej do 16.10.2003. Odločba še vedno ni izvršena.

Publikacije:
O izbrisu se trenutno pripravlja tretja knjiga, doslej pa sta izšli dve:

• Jasminka Dedić, Vlasta Jalušič in Jelka Zorn: Izbrisani – Organizirana nedolžnost in politike izključevanja, Mirovni inštitut 2003.
• Andrej Kurnik in drugi: Zgodba nekega izbrisa, Časopis za kritiko znanosti, 2008.
• Neža Kogovšek in Brankica Petković (ur), Brazgotine izbrisa. Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, Mirovni inštitut, 2010.

Kljub temu, da je ustavno sodišče v svoji prvi sistemski odločbi št. U-I-284/94 z dne 4. februar 1999 prepovedalo prisilno odstranitev izbrisanih, katerih status še ni urejen, se izbrisani še danes pogosto znajdejo v postopku prisilne odstranitve tujca iz države, torej v postopku deportacije. Če jih policija legitimira in ne morejo pokazati veljavnih dokumentov ali dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, se jih prepelje v Center za tujce v Postojni – center za nezakonite migrante, ki je zaprtega tipa. Tam jih nastani, potem pa preverja, ali so vložili vlogo za stalno prebivanje. V primeru, da so jo vložili, izbrisani dobijo dovolilnico za izhod iz centra, če pa je niso vložili, jih obvestijo, naj to storijo, v nasprotnem primeru jim grozi deportacija. Pojasnilo o tem. Da so evidence o izgonih izbrisanih neobstoječe ter notranja navodila policije o ravnanju z izbrisanimi se nahajajo tukaj.