Spolna diferenciacija v medijski industriji

Raziskava se ukvarja s procesi spolne diferenciacije v medijski industriji, ki se reproducirajo skozi konvergenco medijev, konglomeracijo in komodifikacijo, v kontekstu vzpona informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Izhajamo iz spoznanja o odsotnosti ustreznih epistemologij in metod za ustrezno naslavljanje spolne diferenciacije v medijih. Vpeljemo teoretična izhodišča feministične politične ekonomije komuniciranja, ki izpostavlja potrebo po sinergiji makro, mezo in mikro ravni preučevanja oziroma predpostavlja strukturno in institucionalno analizo v prepletenosti z  izkušnjami akterjev in akterk, ki delujejo v medijski industriji oziroma v njej participirajo kot potrošniki in potrošnice. Projekt vpelje feministično razumevanje spola z inkluzivnim pojmovanjem, ki preučuje razmerja med spoli in integrira perspektivo intersekcionalnosti, prek katere ugotavlja  prepletenosti spola z razsežnostjo etničnosti, seksualnosti ipd., kar producira diskriminacijske učinke.

Projektni tim (SICRIS):

Mojca Pajnik, vodja projekta
Brankica Petković
Breda Luthar
Dejan Jontes
Majda Hrženjak
Marko Ribać
Maruša Pušnik
Mojca Frelih
Živa Humer



Izvedba

Opredelitev problema

Analize kažejo na številne vzorce spolne neenakosti v globalizirani industriji množičnih in spletnih medijev. Uredniške in menedžerske položaje v večini zasedajo moški, ženske imajo manjše možnosti za napredovanje na delovnem mestu, so v bolj prekarnem položaju, z nižjimi plačami, več jih je vključenih v nestandardne oblike dela. Spolna diferenciacija se kaže tudi na ravni produkcije novic, ki ustvarjajo enoznačne podobe prek seksualizacije spola, s podreprezentiranost žensk kot subjektov novic in s povezovanjem žensk kot bolj primernih za zdravstvo in socialo ne pa za ekonomijo in politiko. V slovenskem kontekstu je zaznati manko raziskav, ki bi temeljito preučile mehanizme in prakse spolne diferenciacije v medijih. Predvsem je potrebna integracija prevladujočih študij reprezentacije spola s preučevanjem strukturnih razmerij medijske produkcije in potrošnje v Sloveniji v obdobju post-tranzicije, kar še ni bilo raziskano.

 

Relevantnost, cilji raziskave in vpliv

Projekt neposredno naslavlja spolne neenakosti in si zastavlja cilj, ki je analizirati uspoljenost na preseku medijske politike, produkcije in potrošnje v izbranih medijih v Sloveniji z namenom prispevati k spodbujanju programskih politik, mehanizmov in vsebin, ki podpirajo načela enakih možnosti. Nadalje je cilj v odpiranju raziskovalnega polja, ki je v Slovenije spregledano. Z zapolnjevanjem vrzeli je pričakovati vpliv na nadaljnji razvoj področja v slovenskem in širšem mednarodnem kontekstu. Cilj je tudi v revitalizaciji spregledanih teoretičnih pristopov, ki nam omogočajo probleme medijev in spola misliti intersekcijsko, na presečiščih mikro in makro struktur in praks delovanja v medijski industriji.

 

Izvirnost in raziskovalne metode

Projekt postavlja spregledano feministično politično ekonomijo komuniciranja v središče analize, s čimer je omogočeno integrirano preučevanje spola kot izkušnje, z umeščanjem v strukturne značilnosti kapitalistične in uspoljene družbe. Empirična raziskava je zasnovana na pristopu »mešane metodologije«. V začetni fazi projekt uporabi historično primerjalno analizo za vpogled v razvoj medijskih politik v Sloveniji z gledišča spola. Za preučevanje spolne diferenciacije na ravni medijskih politik se poslužujemo metod analiza politik in analiza okvirjanja, ki ju uporabimo v kombinaciji z intervjuji z zaposlenimi v izbranih medijih na vodstvenih položajih. Uspoljenost na ravni medijske produkcije bomo preučevali s kombinacijo metod analiza dokumentov, diskurzivna analiza, intervjuji in opazovanje z udeležbo na izbranih medijskih institucijah. Tipične vzorce medijske potrošnje glede na spol, razred, etničnost, starost bomo ugotavljali s standardiziranim vprašalnikom na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije. Izvedli bomo tudi fokusne skupine in uporabili  analizo dnevniških zapiskov medijskih praks izbranih respondentov.

Partnerji:

Fakulteta za družbene vede

Financerji:

ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije arrs-logo-official