Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti
Prelom v naši tradiciji je zdaj dovršeno dejstvo. Totalitarna dominacija (ki je ni mogoče razumeti z običajnimi pojmi politične misli, in katere ‘zločinov’ ni mogoče soditi s tradicionalnimi moralnim standardi ali jih kaznovati znotraj pravnega okvira naše civilizacije) je zlomila kontinuiteto zahodne zgodovine. (Hannah Arendt)
Vsak prevod v našo sedanjost implicira konceptualno zgodovino. (Reinhardt Koselleck)
V tem projektu je uporabljena teza Hannah Arendt o “prelomu tradicije” in posledicah tega preloma za politično teorijo, za razumevanje, uporabo in prevajanje nekaterih temeljnih pojmov politike – predvsem razmerju do temeljnih pojmov nekaterih izbranih evropskih šol, ki se ukvarjajo s konceptualnimi spremembami. Projekt sistematično preučuje posebnost prispevka Arendt k analizi konceptualnih sprememb in pokaže razloge, zakaj in kje je ta pristop podoben, ali se razlikuje od drugih ustreznih šol, zlasti od Koselleckove zapuščine, in kako to vpliva na razlagalno moč (izbranih) pojmov. Z ustvarjanjem prostora za srečevanje med različnimi raziskovalnimi področji želi projekt izboljšati zavedanje o vplivu političnih konceptov na našo sposobnost razumevanja sodobnih izzivov. Poleg tega je cilj na izviren teoretičen in za politično prakso ustrezen način na novo opisati nekatere izbrane politične pojme, obenem pa v ta namen povezati raziskovalce različnih okolij, šol in raziskovalnih področij.
Izvirni rezultati projekta bodo metodološki okvir za analize sprememb, analize “prevajanja” in ponovni opisi nekaterih ključnih pojmov politike v 21. stoletju. To bo pomagalo razumeti nekatere izzive v neoliberalnem postsocialističnem okolju: na primer prelom s socializmom / komunizmom, nastanek in nazadovanje revolucionarnih gibanj ob koncu tisočletja in vrnitev totalitarnih tendenc v Evropi in drugod, pereča vprašanja resnice in politike, porast novega rasizma in novih svetovnih delitev, probleme nacionalnih držav, beguncev, migrantov, kriminalizacijo migracij in naraščanje fenomena odvečnosti.
Utemeljitev projekta
V evropski raziskovalni tradiciji obstaja več pristopov do temeljnih pojmov politične misli ter družboslovja, do vprašanja konceptualnih sprememb, oziroma do pojmovne zgodovine (Begriffsgeschichte): od Koselleckovega monumentalnega dela na konceptih v njihovi historični dinamiki, preko francoske, italijanske šole ter cambridgeške zgodovine politične misli, ki se osredotoča na spremembe v relaciji govor-delovanje, do novejšega finskega raziskovanja ter nizozemske politično-socialne pojmovne zgodovine, ki raziskuje konceptualne skupine v medjezičnih kontekstih. Tudi velik del opusa Hannah Arendt zajema premislek političnih kategorij, a ne na način zgodovinske sistematike. Videti je kot anarhičen brikolaž, “potujoča misel”, ki zavrača utečene metodologije in sistematično kritizira analogije med totalitarizmom in drugimi formami politične dominacije – tiranijo ali diktaturo. Teza o prelomu politične tradicije, ki ga kot faktični zlom locira v totalno dominacijo 20. stoletja, za Arendt postane negativno izhodišče za kritiko pojmov “političnega” v zahodni politični misli. Za razumevanje ključnih sodobnih izzivov “po Auschwitzu” je nujen ponoven premislek temeljnih pojmov.
Namen projekta in predvideni rezultati
Splošni namen raziskave je preiskati in razčleniti prispevek Hannah Arendt k analizi sprememb političnih konceptov in njegov pomen za razumevanje današnjega časa. Raziskovali bomo njegovo izvirnost in zakaj in kje je ta pristop podoben ali se razlikuje od drugih pojmovnih šol, še posebej od Koselleckove dediščine. Cilj je pokazati, kako arendtovska konceptualizacija vpliva na razlagalno moč (izbranih) pojmov.
Projekt ustvarja in krepi specifično presečišče raziskav na področju študij Hannah Arendt ter prispeva k boljšemu razumevanju njene edinstvene epistemologije. Ustvaril bo nove uvide na področju temeljnih pojmov politike na presečišču med različnimi raziskovalnimi področji. Povečal bo zavest o tem, kako pojmi vplivajo na našo sposobnost razumevanja sodobnih izzivov. V projektu bomo ponovno uokvirili in na izviren, relevanten način (po)opisali (redescribe) izbrane politične pojme. Neposredni rezultati projekta obsegajo prispevke na tujih in domačih znanstvenih konferencah, prispevke in razprave na seminarjih, mednarodno konferenco v Sloveniji, članke v domačih in mednarodnih revijah ter knjigo, kot tudi javne debate in popularne prispevke v medijih.
Project execution
Raziskovalni pristop
Glavno raziskovalno načelo projekta je spoznanje, da politični fenomeni zahtevajo pojme, ki vsebujejo epistemološki moment, ki sploh omogoča dostop njih: upoštevanje političnega delovanja, nepredvidljive “sfere človeških zadev”. Pojmovno preiskovanje pri Arendt je paralelno Koselleckovi pojmovni zgodovini v tezi o “historizaciji” odnosa do sveta pojmovnosti, ki se zgodi z moderno. A Arendt ne proizvede sistematike in ne gradi na schmittovski osnovi. Sugerira nam dvojno dejavnost raziskovanja političnih pojmov: sinhroni premislek (“kaj nekaj je?”) ter diahroni premislek smisla pojmov v časovni perspektivi in znotraj njihove kontekstualne vpetosti.
Preko teoretske in empirične analize izbranih pojmov politike projekt analizira tako prispevek temeljnih šol kot tudi pojmovne sklope Hannah Arendt in nekaterih ključnih z njo povezanih avtorjev. Empirični del obravnava specifične pojme skozi izbrane pojmovne sklope, ki so povezani s sodobnimi kritičnimi fenomeni in procesi.
Raziskovalna skupina:
Osrednjo ekipo sestavljajo raziskovalci in raziskovalke iz treh slovenskih raziskovalnih institucij, z različnim disciplinarnim ozadjem – politologijo, kulturnimi študiji, sociologijo, pravom, filozofijo, psihoanalizo in umetnostjo ter mednarodno priznana sodelavca in sodelavka iz tujine.
Dr. Vlasta Jalušič je politologinja in poznavalka Hannah Arendt, urednica več prevodov in avtorica člankov, leksikografskih prispevkov in knjig o Hannah Arendt.
SICRIS
Dr. Mirt Komel je filozof in pisatelj, profesor filozofije in književnosti, predstojnik Katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, raziskovalec na Inštitutu za filozofijo in Mirovnem inštitutu v Ljubljani, soustanovitelj mednarodnega heglovskega združenja Aufhebung.
SICRIS
Dr. Gorazd Kovačič je sociolog, doktoriral je na temo koncepta družbe pri Hannah Arendt. Zaposlen je kot predavatelj na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalno sodeluje z Mirovnim inštitutom. Raziskovalno se ukvarja z ekonomsko in politično sociologijo, s sociološko in s politično teorijo in z analizo političnih ideologij.
SICRIS
Dr. Boštjan Nedoh je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, raziskuje na presečišču med sodobno filozofijo, teoretsko psihoanalizo, biopolitiko, politično teologijo in kritičnimi ekonomskimi in družbenimi teorijami.
SICRIS
Dr. Lana Zdravković je filozofinja, raziskovalka, aktivistka in performerka. Področja njenega raziskovalnega zanimanja so: politično delovanje, radikalna enakost, emancipatorne prakse, misel-praksa militantnega subjekta.
SICRIS
Dr. Neža Kogovšek Šalamon je pravnica, osredotoča se na vprašanja državljanstva, migracij in človekovih pravic. Svojo raziskavo o izbrisanih in o izbrisu je zasnovala na konceptualizaciji pravico imeti pravice Hannah Arendt.
SICRIS
Mag. Jerneja Brumen zaključuje doktorski študij Varstva okolja na Univerzi v Ljubljani. V doktorski disertaciji preučuje aktualnost politične teorije Hannah Arendt na področju okoljske misli. V kontekstu politične misli Hannah Arendt jo najbolj zanima pomen razlikovanja med delovanjem in mišljenjem.
SICRIS
Dr. Wolfgang Heuer je docent na Otto Suhr Institutu, Svobodne univerze v Berlinu, izvršni urednik HannahArendt.net, dela na publikaciji neobjavljenih rokopisov v zbranih delih Hannah Arendt, gostujoči profesor v Braziliji, Čilu, Kolumbiji in Španiji, vodja seminarja na Meduniverzitetnem centru v Dubrovniku.
Dr. Zoran Kurelić je politični filozof in profesor na Fakulteti političnih znanosti Univerze v Zagrebu, kjer je trenutno tudi dekan. Njegovo področje raziskovanja zajema sodobni iliberalizem, ter reinterpretacijo koncepcije radikalnega zla pri Hannah Arendt.
Dr. Cristina Sanchez je pravna filozofinja in poznavalka Harendt Arendt z Avtonomne Univerze v Madridu.
Ta skupina raziskovalcev in raziskovalk že dolgo sodeluje v različnih projektih, publiciranju knjig in na konferencah. Sodelovali so pri publiciranju več knjig in revij, ki so posvečene misli Hannah Arendt, organizirajo pa tudi letna srečanja/seminarje na Meduniverzitetnem centru v Dubrovniku.
Results
Aktivnosti projekta:
- Del ekipe projekta (Vlasta Jalušič, Gorazd Kovačič in Lana Zdravković) se je med 2. in 7. septembrom 2019 udeležila seminarja Identiteta Evrope na Med-univerzitetnem centru v Dubrovniku, kjer so predstavili raziskovalne dosežke, ki nastajajo znotraj projekta. Prav tako je potekal uvodni sestanek s sodelujočimi raziskovalci iz tujine (Wolfgang Heuer, Cristina Sanchez, Zoran Kurelić).
- Raziskovalna skupina se je sestala oktobra 2019 na Mirovnem inštitutu ter razpravljala o osnovnih konceptih, ki bodo obravnavani znotraj projekta.
- Panel z naslovom “Soočenje političnih konceptov z novimi nacionalizmi” je bil sprejet za 26. Svetovni kongres političnih znanosti v Lizboni (Portugalska), ki bo potekal med 25. in 29. julijem 2020, na temo Novi nacionalizmi v odprtem svetu. Predsedujoča na panelu je Vlasta Jalušič, diskutantka pa Waltraud Meints-Stender. Prispevke bodo predstavili: Zoran Kurelić (Univerza v Zagrebu, Hrvaška) / Antisekularni napadi na liberalni pluralizem, Vlasta Jalušič (Mirovni inštitut in Univerza v Ljubljani, Slovenija) / Prihodnost nacionalne države: Ali se še lahko učimo od arendtovskih konceptih?, Waltraud Meints-Stender (Univerza Niederrhein, Nemčija) / Politična avtonomija po koncu avtonomije, Cristina Sánchez (Avtonomna univerza v Madridu, Španija) / Kriza republike, Kriza demokracije: Branja iz perspektive Hannah Arendt, Wolfgang Heuer (Svobodna univerza v Berlinu, Nemčija) / Izziv preloma tradicije, Boštjan Nedoh (Inštitut za filozofijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenija) / Od države nacije do države beguncev: Agamben in prihodnost Evrope.
- Del ekipe projekta (Vlasta Jalušič, Lana Zdravković, Martin Gramc in Toni Čerkez v živo ter Gorazd Kovačič, Mirt Komel in Jerneja Brumen on-line) se je že drugo leto zapored udeležil seminarja Identiteta Evrope, ki je letos potekal med 14. in 18. septembrom 2020 pod geslom Changing Concepts in a Changing World na Med-univerzitetnem centru v Dubrovniku. Sodelavci in sodelavke so predstavili nadaljnje raziskovalne dosežke, ki nastajajo znotraj projekta.
Objave, javni nastopi in druge dejavnosti raziskovalcev in raziskovalk:
- V okviru letnega kina Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova (avgust 2019), ki se je s svojim filmskim in obfilmskim programom tematsko posvečal ženski ustvarjalnosti, je Vlasta Jalušič pred projekcijo filma Hannah Arendt (r. Margrethe von Trotta) v predavanju osvetlila njeno življenje in delo ter ključne koncepte njene teorije.
- Del projektne ekipe (Vlasta Jalušič in Jerneja Brumen) sta s prispevki sodelovali na debatnem dogodku O revoluciji na Trgu francoske revolucije, 13. oktobra 2019, dan pred 113. rojstnim dnem Hannah Arendt. Dogodek so organizirali ob nedavno izdanem prevodu knjige “O revoluciji” Hannah Arendt.
- Dr. Vlasta Jalušič je v četrtek, 20.8. ob 18h na festivalu Grounded (Švicarija, Tivoli) gostovala s prispevkom (Politična) odgovornost v času organiziranega laganja, o (ne)obstoju naše zmožnosti za razlikovanje med resnico in neresnico. Posnetek predavanja:
- »Tisti, ki lažejo, samih sebe nimajo za lažnivce«, Intervju z dr. Vlasto Jalušič v Mladini o politični odgovornosti v času organiziranega laganja.
- Vlasta Jalušič in Veronika Bajt.2020. A paradigm shift framed by a crisis: recent debates on immigration and integration in six EU countries v Annales, Anali za istrske in mediteranske študije, Series Historia et Sociologia, 30, 4.
Partners:
- Mirovni inštitut
- Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
- Filozofski inštitut ZRC SAZU
Funders:
