Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti

Prelom v naši tradiciji je zdaj dovršeno dejstvo. Totalitarna dominacija (ki je ni mogoče razumeti z običajnimi pojmi politične misli, in katere ‘zločinov’ ni mogoče soditi s tradicionalnimi moralnim standardi ali jih kaznovati znotraj pravnega okvira naše civilizacije) je zlomila kontinuiteto zahodne zgodovine. (Hannah Arendt)

Vsak prevod v našo sedanjost implicira konceptualno zgodovino. (Reinhardt Koselleck)

V tem projektu je uporabljena teza Hannah Arendt o “prelomu tradicije” in posledicah tega preloma za politično teorijo, za razumevanje, uporabo in prevajanje nekaterih temeljnih pojmov politike – predvsem razmerju do temeljnih pojmov nekaterih izbranih evropskih šol, ki se ukvarjajo s konceptualnimi spremembami. Projekt sistematično preučuje posebnost prispevka Arendt k analizi konceptualnih sprememb in pokaže razloge, zakaj in kje je ta pristop podoben, ali se razlikuje od drugih  ustreznih šol, zlasti od Koselleckove zapuščine, in kako to vpliva na razlagalno moč (izbranih) pojmov. Z ustvarjanjem prostora za srečevanje med različnimi raziskovalnimi področji želi projekt izboljšati zavedanje o vplivu  političnih konceptov na našo sposobnost razumevanja sodobnih izzivov. Poleg tega je cilj na izviren teoretičen in za politično prakso ustrezen način na novo opisati nekatere izbrane politične pojme, obenem pa v ta namen povezati raziskovalce različnih okolij, šol in raziskovalnih področij.

Izvirni rezultati projekta bodo metodološki okvir za analize sprememb, analize “prevajanja” in ponovni opisi nekaterih ključnih pojmov politike v 21. stoletju. To bo pomagalo razumeti nekatere izzive v neoliberalnem postsocialističnem okolju: na primer prelom s socializmom / komunizmom, nastanek in nazadovanje revolucionarnih gibanj ob koncu tisočletja in vrnitev totalitarnih tendenc v Evropi in drugod, pereča vprašanja resnice in politike, porast novega rasizma in novih svetovnih delitev, probleme nacionalnih držav, beguncev, migrantov, kriminalizacijo migracij in naraščanje fenomena odvečnosti.

Utemeljitev projekta

V evropski raziskovalni tradiciji obstaja več pristopov do temeljnih pojmov politične misli ter  družboslovja, do vprašanja konceptualnih sprememb, oziroma do pojmovne zgodovine (Begriffsgeschichte): od Koselleckovega monumentalnega dela na konceptih v njihovi historični dinamiki,  preko francoske, italijanske šole ter cambridgeške zgodovine politične misli, ki se osredotoča na spremembe v relaciji govor-delovanje, do novejšega finskega raziskovanja ter nizozemske politično-socialne pojmovne zgodovine, ki raziskuje konceptualne skupine v medjezičnih kontekstih. Tudi velik del opusa Hannah Arendt zajema premislek političnih kategorij, a ne na način zgodovinske sistematike. Videti je kot anarhičen brikolaž, “potujoča misel”, ki  zavrača utečene metodologije in sistematično kritizira analogije med totalitarizmom in drugimi formami  politične dominacije – tiranijo ali diktaturo. Teza o prelomu politične tradicije, ki ga kot faktični zlom locira v totalno dominacijo 20. stoletja, za Arendt postane negativno izhodišče za  kritiko pojmov “političnega” v zahodni politični misli. Za razumevanje ključnih sodobnih izzivov “po Auschwitzu” je nujen ponoven premislek temeljnih pojmov.

Namen projekta in predvideni rezultati

Splošni namen raziskave je preiskati in razčleniti  prispevek Hannah Arendt k analizi sprememb političnih konceptov in njegov pomen za razumevanje današnjega časa. Raziskovali bomo njegovo izvirnost in  zakaj in kje je ta pristop podoben ali se razlikuje od drugih pojmovnih šol, še posebej od Koselleckove dediščine. Cilj je  pokazati, kako arendtovska konceptualizacija vpliva na razlagalno moč (izbranih) pojmov.

Projekt  ustvarja in krepi specifično presečišče raziskav na področju študij Hannah Arendt ter  prispeva k boljšemu razumevanju njene edinstvene epistemologije. Ustvaril bo nove uvide na področju temeljnih pojmov politike na presečišču med različnimi raziskovalnimi področji. Povečal bo zavest o tem, kako pojmi vplivajo na našo sposobnost razumevanja sodobnih izzivov. V projektu bomo ponovno uokvirili in na izviren, relevanten način (po)opisali (redescribe) izbrane politične pojme. Neposredni rezultati projekta obsegajo prispevke na tujih in domačih znanstvenih konferencah, prispevke in razprave na seminarjih, mednarodno konferenco v Sloveniji, članke v domačih in mednarodnih revijah ter knjigo, kot tudi javne debate in popularne prispevke v medijih.



Izvedba

Raziskovalni pristop

Glavno raziskovalno načelo projekta je spoznanje, da politični fenomeni zahtevajo pojme, ki vsebujejo  epistemološki moment, ki sploh omogoča dostop njih: upoštevanje političnega delovanja, nepredvidljive “sfere človeških zadev”. Pojmovno preiskovanje pri Arendt je paralelno Koselleckovi pojmovni zgodovini v tezi o “historizaciji” odnosa do sveta pojmovnosti, ki se zgodi z moderno. A Arendt ne proizvede sistematike in ne gradi na schmittovski osnovi. Sugerira nam dvojno dejavnost raziskovanja političnih pojmov: sinhroni premislek (“kaj nekaj je?”) ter diahroni premislek smisla pojmov v časovni perspektivi in znotraj njihove kontekstualne vpetosti.

Preko teoretske in empirične analize izbranih pojmov politike projekt analizira tako prispevek temeljnih šol kot tudi pojmovne sklope Hannah Arendt in nekaterih ključnih z njo povezanih avtorjev. Empirični del  obravnava specifične pojme skozi izbrane pojmovne sklope, ki so povezani s sodobnimi kritičnimi fenomeni in procesi.

Rezultati

Aktivnosti projekta:

  • Del ekipe projekta (Vlasta Jalušič, Gorazd Kovačič in Lana Zdravković) se je med 2. in 7. septembrom 2019 udeležila seminarja Identiteta Evrope na Med-univerzitetnem centru v Dubrovniku, kjer so predstavili raziskovalne dosežke, ki nastajajo znotraj projekta. Prav tako je potekal uvodni sestanek s sodelujočimi raziskovalci iz tujine (Wolfgang Heuer, Cristina Sanchez, Zoran Kurelić).
  • Raziskovalna skupina se je sestala oktobra 2019 na Mirovnem inštitutu ter razpravljala o osnovnih konceptih, ki bodo obravnavani znotraj projekta.
  • Panel z naslovom “Soočenje političnih konceptov z novimi nacionalizmi” je bil sprejet za 26. Svetovni kongres političnih znanosti v Lizboni (Portugalska), ki bo potekal med 25. in 29. julijem 2020, na temo Novi nacionalizmi v odprtem svetu. Predsedujoča na panelu je Vlasta Jalušič, diskutantka pa Waltraud Meints-Stender. Prispevke bodo predstavili: Zoran Kurelić (Univerza v Zagrebu, Hrvaška) / Antisekularni napadi na liberalni pluralizem, Vlasta Jalušič (Mirovni inštitut in Univerza v Ljubljani, Slovenija) / Prihodnost nacionalne države: Ali se še lahko učimo od arendtovskih konceptih?, Waltraud Meints-Stender (Univerza Niederrhein, Nemčija) / Politična avtonomija po koncu avtonomije, Cristina Sánchez (Avtonomna univerza v Madridu, Španija) / Kriza republike, Kriza demokracije: Branja iz perspektive Hannah Arendt, Wolfgang Heuer (Svobodna univerza v Berlinu, Nemčija) / Izziv preloma tradicije, Boštjan Nedoh (Inštitut za filozofijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenija) / Od države nacije do države beguncev: Agamben in prihodnost Evrope.

 

Objave, javni nastopi in druge dejavnosti raziskovalcev in raziskovalk:

vlasta predavanje metelkova

  • Del projektne ekipe (Vlasta Jalušič in Jerneja Brumen) sta s prispevki sodelovali na debatnem dogodku O revoluciji na Trgu francoske revolucije, 13. oktobra 2019, dan pred 113. rojstnim dnem Hannah Arendt. Dogodek so organizirali ob nedavno izdanem prevodu knjige “O revoluciji” Hannah Arendt.

 

Partnerji:

Raziskovalna skupina: Osrednjo ekipo sestavljajo raziskovalci in raziskovalke iz treh slovenskih raziskovalnih institucij, z različnim disciplinarnim ozadjem - politologijo, kulturnimi študiji, sociologijo, pravom, filozofijo, psihoanalizo in umetnostjo ter mednarodno priznana sodelavca in sodelavka iz tujine.

Financerji:

Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. arrs_logo_neutro