Poklicna tveganja v seksualnem delu na presečiščih političnega okvirja in družbene stigme (ORIS)
V znanstveni literaturi je bilo že večkrat izpostavljeno, da politike do prostitucije ne upoštevajo resničnih potreb seksualnih delavk_cev, ampak so podprte s prizadevanji za zaščito morale, varnosti in javnega zdravja ali pa se uporabljajo za uveljavljanje migracijskih politik in nadzor meja, kar povzroča represijo, izključevanje in segregacijo seksualnih delavk_cev (Doezema 1998; Graham 2017; Mathieu 2011). Naše predhodno raziskovanje potrjuje, da so seksualni delavci_ke v Sloveniji marginalizirana in diskriminirana družbena skupina, izključena iz javnega življenja, prostorov in oblikovanja državnih politik (Pajnik, Fabijan, Frelih in Šori 2017; Pajnik in Šori 2014; Šori 2005). Država obravnava prostitucijo izključno s kazensko zakonodajo (Frelih 2017; Šori & Pajnik 2018), kar sovpada s prakso »upravljanja prek kriminala«(Simon 2007), ki postavlja varnost pred druga področja delovanja države, ignorira nerepresivne odgovore na socialne probleme in ustvarja kulturo strahu. Upravljanje prek kriminala krepi in legitimira stigmatizacijo prostitucije kot kriminalne dejavnosti in opušča aktivno spodbujanje pravic seksualnih delavk_cev (Graham 2017). Poleg tega v Sloveniji in v večini evropskih držav »informirano« oblikovanje politike ovira pomanjkanje natančnih in zanesljivih raziskovalnih podatkov, tudi o najbolj elementarnih parametrih prostitucije, kot je število oseb v seksualnem delu v določenem nacionalnem kontekstu (Wagenaar 2017).
V odgovor na opisano problematiko, bo projekt ORIS razvil inkluzivni metodološki in teoretični okvir, ki bo v ospredje postavil glasove in interese seksualnih delavk_cev in raziskal poti njihovega opolnomočenja – povečanja moči, avtonomije in človekovih pravic – skozi oblikovanje in izvajanje politik. Izhodiščna teza je, da se poklicna tveganja na področju seksualnega dela oblikujejo na presečiščih politik in stigme. Raziskali bomo kompleksne odnose med temi tremi koncepti, utrdili slabo razvito raziskovalno polje seksualnega dela, spodbujali informirane javne diskusije in prispevali k sprejetju inkluzivne in multidimenzionalne politike do prostitucije v Sloveniji. Projekt pristopa k raziskovalnemu problemu skozi perspektivo poklicnih tveganj in zmanjševanja škode, s čimer se želimo izogniti moralnim sodbam in zagotoviti pridobivanje objektivnih podatkov o izkušnjah, položaju in potrebah seksualnih delavk_cev.
Izvedba
Na podlagi pregleda literature in rezultatov naših prejšnjih raziskovalnih projektov, sledi metodologija projekta trem osnovnim načelom:
- kompleksnost: seksualno delo in seksualna industrija sta segmentirani in heterogeni polji, z visoko pretočnostjo izkušenj in identitet. Viktimizacijo in opolnomočenje obravnavamo kot fluidni kategoriji in prepoznavamo različne pravne in socialne položaje in potrebe ljudi, ki se ukvarjajo z seksualnim delom.
- Intersekcionalnost: na življenja in pravice seksualnih delavk_cev vplivajo politike, stigma in širše družbene neenakosti na podlagi spola, socialno-ekonomskega položaja, etnične pripadnosti itd. K seksualnemu delu pristopamo z različnih teoretskih perspektiv (sociologija, pravo, socialno delo) in z analizo različnih spremenljivk, ki vplivajo na življenja in pravice seksualnih delavk_cev.
- Opolnomočenje: ta projekt je predvsem namenjen raziskovanju načinov opolnomočenja seksualnih delavk_cev preko oblikovanja in izvajanja politik. Preučujemo, če in kako lahko prakse samoorganizacije in samoupravljanja prispevajo h krepitvi moči seksualnih delavk_cev.
Projekt je organiziran v štiri delovne sklope in vključuje naslednje raziskovalne aktivnosti:
– analiza sodobne literature o prostituciji v Sloveniji in tujini;
– razvoj metodologije;
– fokusne skupine s seksualnimi delavkami_ci;
– kvantitativno raziskavo poklicnih tveganj v seksualnem delu;
– mapiranje sektorja prostitucije;
– socio-pravno analizo sodnih spisov;
– intervjuje s strokovnjaki_njami;
– razširjanje rezultatov projekta na nacionalni in globalni ravni.