dr. Neža Kogovšek Šalamon

raziskovalka

Pomembno je, da Slovenija ratificira Konvencijo ZN o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961. Nenazadnje je Slovenija v preteklosti kot del Jugoslavije in po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 prispevala k brezdržavljanskosti s svojimi takratnimi predpisi.
– Neža Kogovšek Šalamon o apatridnosti



Dr. Neža Kogovšek Šalamon je diplomirala leta 2002 na Pravni Fakulteti Univerze v Ljubljani s področja azilnega prava. Zaposlila se je na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC v Ljubljani (2002-2003). Kot štipendistka sklada Ron Brown ameriškega zunanjega ministrstva je leta 2003 pričela študirati in leta 2004 tudi magistrirala na univerzi Notre Dame (ZDA) s področja mednarodnega prava človekovih pravic. Po končanem študiju v ZDA je leta 2004 opravljala šestmesečno prakso pri organizaciji Human Rights Watch v New Yorku, kjer se je ukvarjala s spremljanjem sojenj za vojna hudodelstva in hudodelstva proti človečnosti pred mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo. Po končanem magistrskem študiju se je vrnila v Slovenijo. Leta 2006 je po opravljenem sodniškem pripravništvu na Višjem sodišču v Ljubljani opravila pravniški državni izpit. Doktorirala je v letu 2011 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo o ustavnih, mednarodnopravnih in primerjalnih vidikih izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Leta 2005 se je vključila v raziskovalno skupino Mirovnega inštituta, z oktobrom 2012 pa je bila imenovana na mesto direktorice Mirovnega inštituta. Delo direktorice je opravljala od 1. oktobra 2012 do 31. oktobra 2018. Njeno strokovno delo je poleg vodstvenih nalog vključevalo vodenje projektov, raziskovanje, pravne analize, publiciranje, predavanja na univerzah in drugih institucijah ter vodenje delavnic. Leta 2016 je bila izglasovana med 10 najvplivnejših pravnikov v Sloveniji in nominirana v program 40 mladih evropskih voditeljev za leto 2017.

Od 2008 do 2022 je bila članica Evropske mreže pravnih strokovnjakov za področje nediskriminacije, ki za Evropsko komisijo pripravlja poročila o nacionalnih predpisih in sodni praksi na področju varstva pred diskriminacijo. Je dolgoletna članica več mednarodnih strokovnih združenj pravnikov (npr. akademske mreže Odysseus za pravo beguncev in tujcev, mreže ECSOL za pravo na področju spolne usmerjenosti in mreže CINETS, ki preučuje kriminalizacijo migracij). Od leta 2018 je slovenska članica Evropske mreže za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope (ECRI), v katero je bila leta 2022 imenovana za drugi mandat (2023–27).

Dejavna je v mednarodni akademski in raziskovalni sferi, kar izkazuje s številnimi udeležbami na konferencah na tujih univerzah, med drugim v Bristolu, Marylandu, Nagoyi, Toulousu, Madridu, Lundu, Bruslju, Hamburgu in drugod po Sloveniji in Evropi. Kot raziskovalka (z nazivom višja znanstvena sodelavka od leta 2016) je sodelovala pri številnih mednarodnih projektih v mednarodnih skupinah raziskovalcev na univerzah in inštitutih v Gradcu, Padovi, Trentu, Bruslju, Budimpešti, Varšavi in Bratislavi. Je članica International Law Association (ILA), prek katerega je dejavna tudi v dveh mednarodnih ILA odborih – za človekove pravice v času izrednih razmer in za migracije ter mednarodno pravo.

Poleg izvajanja znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela redno predava. Bila je asistentka za mednarodno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (2017–2019). Je docentka in nosilka predmeta Medijsko pravo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (2021–). V sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju pri Ministrstvu za pravosodje pogosto predava zaposlenim v pravosodnem sistemu. Predavala je na usposabljanjih Evropske pravne akademije (ERA). Kot gostujoča predavateljica je predavala na številnih slovenskih in tujih univerzah in fakultetah, zlasti na Pravni fakulteti, Fakulteti za upravo, Fakulteti za družbene vede in Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter na univerzah v tujini – King’s College London, Leiden, Bologna in Palermo, kjer je bila leta 2016 tudi gostujoča raziskovalka.

Od 2018 do 2022 je delala kot vodja Oddelka za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo pri Zagovorniku načela enakosti. Kot del vodstva organa je bila odgovorna za koordinacijo obravnave predlogov za obravnavo diskriminacije, vodenje preiskav, pripravo ocene diskriminatornosti predpisov, pripravo zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov ter sodelovanje Zagovornika v sodnih postopkih pred sodišči.

Dne 27. oktobra 2022 je bila v Državnem zboru Republike Slovenije izvoljena za ustavno sodnico z devetletnim mandatom. Funkcijo ustavne sodnice je začela opravljati 1. januarja 2023.

Z Mirovnim inštitutom nadaljuje sodelovanje na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

SICRIS

Bibliografija

  • “Humanitarni” koridor: stanje izjeme v času globalnih migracij. Časopis za kritiko znanosti, 2016, letn. 44, št. 264, str. 61-71.
  • Pravice istospolno usmerjenih oseb in njihovih otrok v praksi ESČP in Sodišča EU. V: Dnevi slovenskih pravnikov, 13. do 15. oktober 2016, Portorož, (Podjetje in delo, [letn.] 42, [št.] 6/7). Ljubljana: GV založba [i. e.] IUS SOFTWARE, 2016, str. 1073-1083.
  • Perspektive razvoja skupnega evropskega azilnega sistema: med človekovimi pravicami in nadzorom. V: Dnevi slovenskih pravnikov, 13. do 15. oktober 2016, Portorož, (Podjetje in delo, [letn.] 42, [št.] 6/7). Ljubljana: GV založba [i. e.] IUS SOFTWARE, 2016, str. 1158-1166.
  • Legal implications of the ‘humanitarian corridor’. V: Kogovšek Šalamon, Neža (ur.), Bajt, Veronika (ur.). Razor-wired: reflections on migration movements through Slovenia in 2015. Ljubljana: Peace Institute, 2016, str. 38-49.
  • Erased: citizenship, residence rights and the constitution in Slovenia. Frankfurt am Main: P. Lang, cop. 2016. 371 str.
  • Asylum systems in the Western Balkan countries: current issues. International migration, [Online ed.], Dec. 2016, vol. 54, iss. 6, str. 151-163, doi: 10.1111/imig.12273.
  • Asylum seekers and HIV/AIDS: legal issues, well-being and fundamental rights. Medicine, law & society, Oct. 2016, vol. 9, no. 2, str. [85]-99.
  • Disparitetni učinek posredne diskriminacije v pravu Evropske unije in Sveta Evrope ter v slovenski sodni praksi. Pravnik [Tiskana izd.], 2016, letn. 71, št. 7/8, str. 523-546, 618-619.
  • White paper: Rights on the Move – Rainbow Families in Europe. Ljubljana: Peace Institute, 2015. str 27.
  • Sovražni govor kot uradno pregonljivo kaznivo dejanje. V: Zbornik 2015, 1. dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, [Kranjska Gora, 9. in 10. april 2015]. 1. natis. Ljubljana: IUS Software, GV založba, 2015, str. 23-27.
  • Prihodnost temeljnih pravic v Evropski uniji: primer svobode gibanja mavričnih družin. Delavci in delodajalci, ISSN 1580-6316, 2015, letn. 15, [št.] 1, str. 7-32, ilustr.
  • Učinkovita interpretacija načela varstva pravic strank v upravnem postopku. Javna uprava, 2015, letn. 51, št. 3/4, str. 73-94, 124. (s Katjo Simončič).
  • Brezdržavljanskost v Sloveniji. Dve domovini, ISSN 0353-6777. [Tiskana izd.], 2014, [Št.] 39, str. 7-18. (z Veroniko Bajt).
  • The rights of same-sex partners on referendum in Slovenia: minority rights on public vote. Diritto pubblico comparato ed europeo, 2013, št. 4, str. 1236-1254.
  • Traits of homophobia in Slovenian law: from ignorance towards recognition. V: Trappolin, Luca (ur.), Gasparini, Alessandro (ur.), Wintemute, Robert (ur.). Confronting homophobia in Europe: social and legal perspectives. Oxford; Portland: Hart, 2012, str. 171-201.
  • Izbris in (ne)ustavna demokracija, (Zbirka Scientia iustitia, 21). 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2012. 335 str.
  • Kuhar, Roman, Kogovšek šalamon, Neža, Humer, Živa, Maljevac, Simon. Obrazi homofobije. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2011. 159 str.
  • Slovenia, Migration law (Suppl. 2 – September 2011). Alphen aan den Rijn: Kluwer Law International, 2011. str. 244.
  • Pravni vidiki izbrisa iz registra stalnega prebivalstva [Legal Aspects of the Erasure from the Registry of Permanent Residents]: doctoral dissertation, Faculty of Law of the University of Ljubljana, 2011. 421 pages, tables.
  • Slovenia. Migrationlaw. Suppl. 2 (September 2011). Alphenaanden Rijn: Kluwer Law International, 2011. 244 pages, tables.
  • Nation-state homogenization and the battle for legal status: the erased residents of Slovenia. Südost europa (Münch., Südost inst.), 2011, jg. 59, hft. 1, str. 2-24.
  • The erasure as a violation of legally protected human rights, In: Kogovšek Šalamon, Neža (ed.), Petković, Brankica (ed.), Kogovšek Šalamon, Neža, Petković, Brankica, Zorn, Jelka, Pistotnik, Sara, Lipovec Čebron, Uršula, Bajt, Veronika, Zdravković, Lana. The scars of the erasure: a contribution to the critical understanding of the erasure of people from the register of permanent residents of the Republic of Slovenia. 1st ed. Ljubljana: Peace Institute, 2010, pp. 9-18.
  • Repatriation and return policies in EU memberstates: countryreport – Slovenia. Konstanz: Universität Konstanz, 2005.
  • U.N. human rights reporting mechanism: is it time to move on?: submitted to the Notre Dame Law School in partial fulfillment of the requirements for the Degree Masters of Law (international human rights law). Notre Dame (Indiana): [N. Kogovšek], 2004. 111 f., tables.
  • Spreminjanje slovenske azilne zakonodaje v letu 2001 [Changing of the slovene asylum legislation in the year 2001]. In: Milohnić, Aldo (ed.). Evropski vratarji: migracijske in azilne politike v vzhodni Evropi [European gate-keepers: migration and asylum policies in Eastern Europe]. Ljubljana: Peace Institute, cop. 2001, 2002, pp. 83-94.

Izpis celotne bibliografije (Cobbis)

Izbrani projekt

Projekti

Izbrana publikacija